8. julij 2019
»Ne pa vsega. Na neki način si simbolno operemo roke, najbrž tudi o naši nadaljnji usodi. Vemo, da ni vse pod našim nadzorom, človeška volja ni vsemogočna. Ne verjamemo, da si nekaj zamisliš in se to nato zgodi samo od sebe. Opažamo, kako veliko željo imamo, a želja ni zadosti.«
Nikola Sekulović razmišlja o slovenski glasbi in odnosih v bendu ter plošči Milo za drago.
